šennu [PRIEST] N (17x) Ur III, Old Babylonian, Neo-Assyrian, Neo-Babylonian wr. šennuₓ(ME.AD.KU₃); šennu; enše-ur₂; šennuše-en-nu; še-ur₂ "a priest"
[1] | 𒈨𒀜𒆬𒈨𒀜𒆬 | šennuₓ(ME.AD.KU₃) |
[2] | 𒂗𒈨𒀜𒆬 | šennu |
[3] | 𒂗𒊺𒌫 | enše-ur₂ |
[4] | 𒂗𒈨𒀜𒆬𒊺𒂗𒉡 | šennuše-en-nu |
[5] | 𒊺𒌫 | še-ur₂ |
Akk. ēnu.
[2020] F. Huber Vulliet, BPOA 14 352-354
[2007] D. Foxvog, NABU 2007/67.
[1999] P. Steinkeller, Priests and Officials 128; 119 n49.
šennu = ⸢e-nu-um⸣ ša dnanše (OECT 04, 152 d i 52).
šennuše-en-nu = MIN<(enu)> ša₂ [...] (CT 19, pl. 17-19, K 04386+ o i 3').
šennu (LB 0994 o 1).
⸢šennu(EN.ME.AD.KU₃)⸣ (HS 1672 r i' 6'; OB Nippur Lu 236).
šennu = ⸢e-nu-um⸣ ša dnanše (OECT 04, 152 d i 52).
šennuše-en-nu = MIN<(enu)> ša₂ [...] (CT 19, pl. 17-19, K 04386+ o i 3').
en ⸢šennu(EN.ME.AD.KU₃)⸣ (IB 1514 o vi 3).
Word ID: o0039171; Citation URL: http://oracc.org/epsd2/o0039171; version 2.7.2 (built 2024-08-31)